Igra je prepoznana kot bistvena dejavnost, ki otrokom pomaga, da se naučijo interakcije s svetom okoli njih. Majhnim otrokom zagotavlja okvir za učenje motoričnih, kognitivnih, telesnih in socialnih spretnosti ter je ključni del njihovega razvoja. Otroci potrebujejo neposredne, praktične in smotrne učne izkušnje v resničnem življenju. Igra otrok s starši je še posebej koristna iz več razlogov, med drugim zato, ker podpira povezanost med staršem in otrokom, spodbuja komunikacijo in bližino ter krepi učenje in čustveni razvoj.

Igra je ključnega pomena za otrokov razvoj ter telesno in duševno zdravje, zato je pravica do igre zapisana v 31. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih prav.

Eden od načinov, kako lahko starši poskrbijo za čim bolj zanimivo igro, je interaktivna igra, ki jo vodi otrok. Pri njej starši sledijo otrokovemu vodstvu ter komentirajo ali opisujejo, kaj otrok počne. Ko se otrok na primer igra s sestavljivimi živalskimi figurami, lahko opišete, kaj liki počnejo, na primer: »Veliki lev teče proti levjemu mladičku.« Sprašujte se, kaj bi se lahko zgodilo v nadaljevanju, in otroku dovolite, da določa potek zgodbe, vi pa se vključite v dogajanje in sledite temu, kar počne glavni lik.
Ko se otroci igrajo digitalno, se poskusite vključiti v igre, ki jih lahko igrate skupaj, zlasti v interaktivne igre, pri katerih se lahko pogovarjate o tem, kaj počnete, in skupaj raziskujete teme igre. V novi aplikaciji, ki jo je razvil Kinder, se lahko otroci na primer podajo na lastno pustolovščino, ki jo lahko nato skupaj podoživite v funkciji Storytime ter se povežete ob igralni izkušnji, ki so jo pravkar doživeli.

Pomembno je vključiti igre, pri katerih lahko sodelujejo vsi družinski člani, kar lahko pomeni izbiro dejavnosti, prilagojenih sposobnostim mlajših članov. Igre, pri katerih odloča naključje, in igre, ki niso odvisne od posebnih spretnosti, so lahko dobra izbira, saj imajo pri njih vsi enake možnosti. 
Bolje sprejete bodo verjetno tudi krajše igre, ki jih mlajši otroci lažje obvladajo. Aplikacija, ki jo je razvil Kinder, je odličen primer dejavnosti, ki se prilagajajo starosti otrok in jim tako ponujajo primerne izzive.

Igra je lahko pomemben način, kako otroci izražajo svoje občutke in čustva. Otrokom lahko omogoči, da odigrajo različne scenarije, jih tako osmislijo ter razumejo, kaj se je zgodilo in kaj bi se lahko zgodilo. Otroci lahko svoje občutke izrazijo tudi skozi like v igri, kar jim pomaga, da jih osmislijo.
Igra, zlasti igra pretvarjanja ali domišljijska igra, otrokom omogoča, da v varnem okolju vadijo regulacijo čustev, ter spodbuja razvoj kognitivnih in socialnih sposobnosti. Ključni mehanizem igre je, da otrokom omogoča vadbo »resničnih« scenarijev in spopadanje z njimi na domišljijski način.
Tako lahko v varnem okviru igre raziskujejo kompleksne teme in po potrebi izstopijo iz teh »igralnih« scenarijev.

Sedanja generacija otrok odrašča kot generacija digitalnih domorodcev. Igre ne doživljajo več kot izključno resnične ali izključno virtualne dejavnosti. Raziskave opozarjajo na »vse večje zabrisovanje meja med digitalnim in nedigitalnim«. Študije digitalne igre otrok doma so pokazale pozitivne učne rezultate.
Pomembno je, da se otroci vključujejo v dejavnosti, ki podpirajo celoten razpon njihovega telesnega, jezikovnega, kognitivnega in socialnega razvoja. Digitalna igra je eden od načinov razvijanja teh spretnosti, vendar je pomembno, da otroci sodelujejo v širokem in raznolikem naboru dejavnosti, s čimer se njihov razvoj spodbuja celostno.

V Združenem kraljestvu vladne smernice ne določajo konkretne starosti ali časovnih omejitev in poudarjajo, da so dokazi, na katerih bi lahko temeljila priporočila glede starosti in časa uporabe, pomanjkljivi.
Moje strokovno mnenje glede predšolskih otrok je, naj starši poskrbijo, da se njihovi otroci vključujejo v različne dejavnosti, med katere lahko spada tudi digitalna igra, vendar naj starši vedno ostanejo pomemben del izkušnje digitalne igre.

V Združenem kraljestvu ni konkretnih smernic o tem, koliko časa naj otroci preživijo ob digitalnih napravah. Sedanje smernice v Združenem kraljestvu priporočajo, naj se starši osredotočajo na vpliv digitalne igre in časa pred zasloni na različne vidike družinskega življenja. Pomembno je, da lahko starši spremljajo in nadzorujejo, koliko časa otroci namenijo digitalni igri, spletna igra pa naj večinoma poteka skupaj s starši.
Nova aplikacija, ki jo je razvil Kinder, staršem omogoča spremljanje otrokovega napredka na nadzorni plošči za starše. Ogledajo si lahko zgodbe, ki so jih ustvarili skupaj, in preverijo, katere spretnosti je otrok pridobil z digitalno igro.

Aplikacije, ki starše in otroke spodbujajo k skupni igri in komunikaciji, so najkoristnejše za podpiranje otrokovega razvoja. Igre, ki otrokom omogočajo izmenjavo zamisli in ustvarjalno igro s starši, jim zagotavljajo optimalno okolje. 
Applaydu, nova aplikacija, ki jo je lansiral Kinder, ponuja igro za vso družino, katere namen je nuditi čas za povezovanje, v katerem lahko starši in otroci skupaj igrajo in odkrivajo. Namenjena je razvijanju kognitivnih spretnosti otrok, vključno z matematiko, motoričnimi spretnostmi, branjem in pisanjem ter spominom. Aplikacija je pred kratkim prejela najvišjo oceno (5*) trgovine Educational App Store.

Študije, ki so se osredotočale na digitalno igro otrok doma, so pokazale pozitivne učne rezultate. Digitalna igra lahko podpira kognitivni razvoj otrok, spodbuja ustvarjalnost ter razvija komunikacijske spretnosti in spretnosti socialne interakcije, kadar se otroci igrajo z drugimi. 
Novejše raziskave na področju digitalne igre kažejo, da digitalna tehnologija omogoča boljše učenje in več ustvarjalnosti. Tehnologija lahko zagotavlja takojšnje povratne informacije ter omogoča popravljanje napak in preizkušanje novih zamisli, kar lahko pozitivno vpliva na učne rezultate otrok.

Izraz digitalna igra se pogosto nanaša na obliko igre, ki izhaja iz dejavnosti pred zaslonom. 
To vključuje igro, povezano z videoigrami in računalniškimi igrami, elektronskimi igračami, mobilnimi tehnologijami, pametnimi telefoni, iPadi in tablicami.

Za majhne otroke je pomembno, da lahko digitalne igre igrajo v interakciji z drugimi in tako čim bolje izkoristijo priložnosti za učenje. Vloga digitalne igre v 21. stoletju se nenehno spreminja, starši pa naj poskusijo razumeti, katere učne rezultate so razvijalci aplikacij predvideli za igre, ki jih igrajo njihovi otroci.
Oddelek za izobraževanje Univerze v Oxfordu je Kinderju na primer zagotovil smernice za pomoč pri razvoju nove aplikacije. Namen aplikacije je podpirati napredek otrok z ustvarjanjem in razvijanjem igre, ki uporablja in razvija kognitivne spretnosti, vključno z matematiko, branjem in pisanjem, motoričnimi spretnostmi ter spominom.

Povsem običajno je, da imajo otroci v prijateljskih odnosih vzpone in padce, zato naj vas to ne skrbi preveč. Učenje obvladovanja nesoglasij z drugimi je bistvena življenjska spretnost, zato je razumljivo, da je to nekaj, kar zahteva vajo. 
Da bi bilo to učenje lažje, starše spodbujam, naj se z otroki pogovarjajo o razumevanju stališč drugih ljudi. To je lahko sprva zelo težko, vendar je izredno koristna spretnost, ki jim bo v veliko pomoč pri nesoglasjih z drugimi.

Nekateri otroci so pri spoznavanju novih ljudi in sklepanju prijateljstev nekoliko bolj zadržani, s čimer ni nič narobe. Nismo vsi enaki in prav zaradi tega je svet zanimiv.
Kadar si vaš otrok želi več družabnih stikov, mu bo razvijanje komunikacijskih in igralnih spretnosti v veliko pomoč. Dober začetek je vadba domišljijskih iger z igračami ali liki, saj otrok tako pridobi nekaj zamisli za igre, ki se jih lahko igra z novimi prijatelji.

Otroci imajo lahko težave z obvladovanjem močnih čustev ter občutkov v telesu, kadar so jezni ali razburjeni. Obenem jim gre skozi glavo veliko misli, vsega tega pa ni lahko predelati. Zato ni čudno, da so lahko preobremenjeni in v stiski.

V takšnih trenutkih je najboljše, da otroku pomagate umiriti telo in um. To lahko storite tako, da jih zamotite s čim drugim ali pa jim ponudite nekaj, na kar se lahko osredotočijo. Skupaj z otrokom lahko poskusite sprostiti telo z gibanjem in stresanjem ali z nekaj dihalnimi vajami.

Nova okolja se lahko vsem zdijo naporna ali neznana ter v nas vzbudijo zaskrbljenost ali željo, da bi se jim povsem izognili. Eden od razlogov za to je, da ne vemo, kaj lahko pričakujemo ali kaj se bo tam zgodilo. To še posebej velja za otroke, saj morda težje ugibajo ali predvidijo, kaj se bo zgodilo v okoljih, v katerih se še niso znašli. 
Situacijo jim lahko olajšate in jo naredite manj zastrašujočo tako, da jim pomagate razmisliti, kaj bi se lahko zgodilo v novem okolju, saj lahko odrasli praviloma veliko bolje predvidimo oziroma ocenimo, kaj se bo zgodilo.

Otroški strahovi ali fobije so zelo pogosti. Otroci so lahko zaskrbljeni zaradi različnih stvari, kot so pajki, tema ali samostojno uspavanje. Ti strahovi so pogosto običajen del otrokovega razvoja in sčasoma minejo. Kadar pa skrbi negativno vplivajo na vsakodnevno življenje, je priporočljivo razmisliti o strokovni podpori in se pogovoriti z osebnim zdravnikom.
Otroku lahko pomagate tudi tako, da ga spodbujate k pogovoru o skrbeh in skupaj z njim poiščete način, kako se z njimi spoprijeti. To lahko na primer storite z igranjem scenarijev, v katerih se liki spopadejo s svojimi strahovi in jih premagajo.

Povsem običajno je, da želijo otroci slediti lastnim željam in niso tako navdušeni nad upoštevanjem pravil odraslih. V svojem svetu potrebujejo občutek nadzora in samostojnosti, zato je pomembno, da jim ponudimo starosti primerne možnosti odločanja. Otroci ob izzivih napredujejo in se lahko razvijajo, kadar jim zaupamo odgovornost. 
Takšne priložnosti jim lahko pomagajo, da imajo večji občutek nadzora nad svojim življenjem, vi pa boste morda ugotovili, da bodo sodelovali z manj upora, ko boste to želeli.